n (sg. NA človečanstvo, G -a, DL -u, I -om).
1. čovječanstvo, ljudski rod. Stvari … koje se človečanstvu ne dostoje, Bog niti je ļubi, niti hoče imati. Bel prop 49. Med vnogobrojnum jatum oveh tak samozvaneh človečanstva prijateļov … pred vsemi … najboļe predvuzvisil se je Voltaire. Henr 172. Prijeli se jeste vsi tak velikoga, skupa i človečanstvu hasnovitoga posla. Raf 4.
2. ono što ima osobine čovjeka; ljudska priroda, čovještvo; usp. človečtvo 2. H (s. v. ), B (s. v. humanitas; človečanstva … vzetje, človečanstvo, človečanstvo jemļem). Ne bude li radost videt … Ježuš Krištuša (tisk. Ki∫tu∫∫a) človečanstvo ko be na se vzel. Magd 64. Ovdi složil je [Bog] božanstvo svoje z človečanstvom … spravļajuč skupa dve nature vu jednu peršonu. Gašp IV, 765. Ńegovo presveto človečanstvo od ńih do zemļe je pogńeno na tuliko da se ih je sam počel plašiti. Verh 113.
3. isto što človečtvo 1. B (s. v. asteismos), J (s. v. exuo … zevsema nečlovečen je postal … iz človečanstva iliti vrednoga deržańa zevsema se je spozabil).