adj. (sg. N m. človečen, n. -čno, f. -čna, A -čnu, pl. N m. -čni, f. -čne; komp. N m. človečnei B s. v. quanto, človečneji J s. v. quanto, -eši J s. v. quanto;superl. I m. najčlovečnejšem).
1. dobar, human, čovječan; uljudan, učtiv. H (s. v. ), B (s. v. admodestus, affabilis, approbus, bellus, benignus, comis, expolio, humanus, limatus, moratus, percomis, perhumaniter, politicus, politus, quanto, sal; človečen), J (s. v. aulicus, civicus, humanus, quanto), X (s. v. facio, homo). Gda vre meğ ļudmi ne budeš, onda znam da človečen postaneš? Habd ad 481. Moji vsigdar človečni poglavari … postali su … tvrdi. Velikov 62. Pred strańskemi sramiju se z nami samo jednu človečnu reč govoriti. Lovr rodb 24.
2. jak, snažan. B (s. v. virago).
