| črepec | m (sg. NA črepec, I -pcem, pl. A -pce, I -pci) dem. od črep 2; glineni sudić; usp. črepčec. H (s. v. ), B (s. v. testula), J (s. v. testula). Sedi Job na gnoju …i z črepcem červi ogrińa. Šim prod 404. Vicesudec … je i šest relikviralov z dvemi črepci masti našel, črepce je onde poterl. Starine 25, 91. Nalej jeden črepec z kozjum kervjum. Danica (1838) 62. |
