adj. (sg. N m. čubast, n. -o, f. -a) koji je podebljih usnica, čubast. H (s. v. ), B (s. v. ), J (s. v. labiosus). Narava niš ne pozna kak ļudi; bel ali čern, herğav ali čubast, šepav ali slep. Lovr ad 56.
