adv.
1. izražava vrlo visok stupanj: veoma, jako. [On] vsa odhitivši kaj je čuda vredno vu tulikem gospodinu, priprostu romansku obleče svitu. Gašp III, 63.
2. samostalno i u svezi ~ i prečuda mnogo, puno, u velikoj količini; usp. čudaj, čudajem. Kńižice ove iz čuda nimških … pismi i štampi … popisah. Zrin tov VI. Ja sem vre čuda toga sprobuval. Lovr ker 38. Ja tebe nahajam … tak snažnu, tak lepote vrednu i poštenu gospu, ar ja čuda i prečuda penez potrebujem. Lovr rodb 35.
