| ğolğ | m (sg. N ğolğ, A ğolğ Habd zerc 120, -a Krist žit I, 89. mađ. gyolcs; fina tanka pamučna tkanina, muselin; usp. ğolč, ğolg. H (s. v. ), B (s. v. sindon, ventus; ğolğ), P (s. v. byssus 178). Odpri vre vezda oči ti gospica … ka se tak mehko v ğolğ i svilne poplune zaviaš. Habd zerc 120. Oni su z sobum ğolğa beloga i ostala potrebna k pokopu donesli bili. Krištol 89. |
| ğolg | m isto što ğolğ (i ista etim.). I vzemši telo Jožef, ob(v) i ono v platno ali ğolg čist. Vram post A, 86. |
