adj. (sg. N m. ļudoļubni, A n. -o) koji voli ljude; usp. ļudoļublen. Naš ļudoļubni vitez … išel je vezda z suznemi … očmi po mestu mejdanskom. Rob I, 237. Ļudoļubni kapitan … odmah dve ribarske barke … na pomoč odpravi. Nov horv 45 b.
