| saliter | m (sg. N saliter, G -tra) kem. isto što šaliter (i ista etim.). [On naj vzeme meda] prez salitra, k medu naj prida čerlenca ali pak češńaka. Lal vrač 135. Onda se vzeme pol funta meda i osem lotov salitra na prah stučenoga pak se skup zmeša, ako je retko, prida se meļe. Živinvrač 19. |
| šaliter | m (sg. N šaliter, G -tra, I -om) lat. salnitrium, salnitrum; kem. sol dušične kiseline u obliku bijeloga kristaličnog praha, salitra; usp. sol nitra s. v. sol, salitar, saliter, salniter, saniter, soliter, solniter, šalamańak, šalnitar, šalniter. H (s. v. šaliter), B (s. v. aphronitrum … pena šalitra, nitratus … šalitren … z šalitrom zmešan … puškeni prah, nitrosus … pun šalitra, nitrum … šaliter … očiščen šaliter … što šalitrom osla vmivaš staro vreče z svilum šivaš, salnitrum … šaliter; pena … pena šalitra, ruda 14. … vu ke se šaliter kopa, šaliter … šalnitar … šaliter dober). Suproti červom mora se razmočiti vu vode šaliter i polejati se ono mesto gde su vu koreńu. Hiž kniž 197. |
