Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

Rezultati pretrage za: Cigan

cigan

(i Cigan)m (sg. N cigan, GA -a, D -u, I -om, pl. N -i, G -ov).
1. (Cigan)pripadnik ciganskoga naroda, Rom, Ciganin; usp. Ciganin. H B (s. v.  Aegyptus, chiromantes, Zingari;  Cigan), J (s. v.   Zingarus).  Takvi jesu Cigani gda se v tatbine zapopadu. Habd ad 418. Veter puše, Cigan ne da se zpod suše. Kal-a (1786) 38. Videl sem tebe … s Ciganom skupa. Brez diog 108. Po nami smrade krave i cigan se posce. Krl 14.
2. pej. varalica, lopov, lukavac. H (s. v. ), B (s. v.  versutus, veterator;  cigan). Cigan, nevternik … i moška sramota, niesi vreden na moški sed stati. VZA 13, 62. Ar je znala da od nature vrag je cigan, lažec, čalarnik. Krištol 123. Vre sem povsud ovoga cigana Vuksana iskal. Brez mat 87.

Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
HAZU