m (sg. N advent, G -a, I -om, pl. A -e) lat. adventus.
1. rlg. kršć. Kristov dolazak na Zemlju, došašće, advent; usp. došestje Krištuševo s. v. došestje, Božji prihod s. v. prihod, prišestek 2. B (s. v. adventus … pričetek leta cirkvenoga kajti S. Petër počel je vreme adventa t. j. došestia Krištuševoga čez tri tjedne obslužavati). On Boži sin z nebes stopivši, človeču naturo gore na se prije i človekom posta, ter zato se imenuje nedela ova advent ali prišestek. Vram post A, 1a. Četiri advente ili prihode Ježuševe cirkva katoličanska spoznava i poštuje. Gašp IV, 529.
2. crkv. kat. u crkvenoj godini vrijeme od četiri tjedna prije Božića; usp. došastje 2, došestek 2. B (s. v. adventus … velimo takaj advent … kada se pak pričińa vzemi iz ovoga veržuša … ar ako svetek S. Catharinae vu petek dojde takvu sobotu se počne … pri večernice … ako pak dojde vu sobotu na osmi dan počne se stoprav, ). Svetki jesu: vuzmeni, duhovski … nediļe med Trojaki i adventom i drugi ovim spodobni. Zrin tov LIII. Od cirkve [su] … prepovedana [vremena] … od perve nedeļe adventa … do nedeļe po Treh kraļeh. Mul pos 971. Jesen je takaj več suha kak mokra … pred adventom ne bude lehko snega. St kol (1866) 92.
