interj.; usp. ah.
1. za izražavanje.
a. divljenja. J (s. v. papae). Aj, Turovo ravno poļe, koje jesi samo svoje. Popev 197. Aj, Hrvati, vesele vam majke, osvetiste vi vaše babajke. Brez usp 160.
b. veselja. Aj, gospodine Bože, ļubitel sveti moj, kada ti dojdeš vu serdce moje, razvesele se vsa nuterńa moja. Kempiš 97.
c. nezadovoljstva. Aj, aj, z ovem vragom ni nikaj početi moči. Velikov 104. Aj! Aj! Kak nije vezdašńi svet, vre hoče spametneše jajce biti od kokoši. Tamburl 69.
d. ruganja. Aj ti kukuruzni prokurator! Velikov 66. Aj, aj, štima da se meni jeden par taki na takve grožńe preplaši! Cepel 140.
e. protivljenja. Aj! To ja zaslužil nisem. Velikov 110. Ali koja od oveh jest pokvarila našega Maximiliana? Ai nijedna! Luc prod 6.
f. straha, strepnje. B (s. v. papae), J (s. v. papae). Aj, aj, ako ti ńihov … otec zeznaju, bude … krike i pravde! Velikov 74.
g. tuge, žalosti; rezignacije. J (s. v. hei). Aj, ti ńega umori, a nami ostavi žalost, suze i nevoļe. Luc prod 9. Nimamo z česa žgance bi kuhali, aj da kruha bi imali! Kal-b (1805), 38.
2. za poticanje; opominjanje. J (s. v. johia). Aj, predragi, od kulike pogibeli more se osloboditi, kak velikomu strahu podmeknuti, ako samo vsigdar budeš bojazliv i za smert sumni. Kempiš 45. Diogeneš: Amen, tak anda s tem vračtvom tam zajdemo. Ferdinand: Aj, tam, tam! Brez diog 134.
3. u svezi ~ bo za izražavanje suglasnosti. Aj bo! Kaj mi med nami napravimo, to mora stati. Cepel 138.
