| aldovništvo | n (sg. G aldovničtva, A -o) etim. v. aldov; dostojanstvo i služba prinositelja žrtve. Lastovitost ovu aldovničtva vsakomu kerščeniku prilagajuč … on [sin božanski] vse nas za aldovnike svojega otca vekivečnoga je načinil. Krist blag II, 12. On je z ńim vekivečni zavet včinil, i dal je ńemu veliko aldovničtvo, i blaženoga včinil v diki. Da obnaša aldovničtvo … i bude alduval ńemu vredno kadilo na vugodnu duhu. Ev 274. |
