Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

Rezultati pretrage za: ambo

ambo

m (sg. A ambo, pl. A -e) tal. ambo; spoj dvaju brojeva; dvostruki pogodak u lutriji ili tomboli. Koj dve numere zbere i na ambo igra i ako obedve zmed pet zvlečenih zaderžavaju se, on je ambo pogodil i dobil dvesto četrdeset krat tuliko kuliko je stavil. Lot 2. Samo dva ambo, jeden terno [sem na loteriji] dobil. Brez diog 140. Načini jesu [vu loteriu … stavļat] … na ambe … i terne. Lot 1.

Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
HAZU