| banski | adj. (sg. N m. banski, f. -a, n. -o, G m. -ega Krl 53, -og Krl 56, f. -e, D m. -em, A m. -i, f. -u, L f. -e, I m. -em Krl 63, -im Krl 123, pl. G m. f. -eh, A m. f. -e) etim. v. ban; koji se odnosi na bana ili na banovinu, banski; usp. banalski, banov, banovski, bański. H (s. v. ), B (s. v. satrapius). Biškup Draškovič Juraj, ki je ta čas bansku čast obnašal, zezva orsačku gospodu v spravišče. Habd ad 187. Ja … gospona Januša Bužana … slavne banske tabule ašešora … niti spomenuti se hoču. Kerč najvr 3. Potertļiva (predsloboda] zatira se samo po sudu oktavalskem iliti po stolice kraļevske ali banske. Domin 71. Zveršil je se vinske, banske fakultete. Krl 45. |
| bański | adj. (pl. N f. bańske) isto što banski (i ista etim.). Pranger i galge … strašila – vojščine banjske, stranjske, kaj tečeju kak megle al snežnice lanjske. Krl 139. |
