m (sg. NA barilec, G -lca, L -lcu, pl. N -lci, G -lcov, L -lceh) dem. od baril 1.
1. barilce; usp. barilčec. H (s. v. barilec, barilec zemļeni), B (s. v. ), J (s. v. acetabulum, laguncula), P (s. v. vasculum 948). Katarina Cankovica [je bila] po mene poslala …vode nekakve v staklenom barilcu. VZA 4, 113. Prime s. človek ponizno donešeni barilec. Gašp I, 869. Barilec taj za zadńi krat pomori meni popit sad. Pet 43.
2. u svezi ~ puškeni isto što prašnik 1. H (s. v. prašnik ali barilec puškeni).
