| baroka | f (sg. N baroka, A -u, L -i, pl. A -e) mađ. paróka; vlasulja, perika; usp. bajivka, barovka. B (s. v. caliendrum, capillatura, galericulum, galeritus, galerus; baroka), J (s. v. caliendrum, capillamentum), P (s. v. caliendrum 172). Hitajuč [mladenci] … iz glav svoje baroke, iz žepov svoje peneze … kričali su. Zagr I, 502. Kajti svoju glavu preveč blizu k svetči je prinesel, vužgala mu se je baroka. Danica (1839) 67. |
