| batriveńe | n (sg. NA batriveńe, G -a, L -u) gl. im. od batriveti, batriviti; davanje nade, hrabrenje; usp. batreńe, batrivļenje. B (s. v. animatio, bellicum, batrivec), X (s. v. animus). Po terpleńe i batriveńe apoštolov med sobum. Gašp II, 80. On [Duh Sveti] nas hoče batriveti, ali mi ne potrebujemo batrivene ńegovo. Krist blag II, 6. |
