Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

Rezultati pretrage za: beč

beč

m (sg. NA beč, G -a, pl. G -ov, A -e; du. I -ema) tal. bezzo.
1. sitan novac; novac male vrijednosti; usp. filer. H (s. v. ), B (s. v.  chalcus, diobolus, nux, octusis, semiobolus, sesquiobolus, solvo;  beč s uputom na filer), J (s. v.  as, chalcus … stari negdašńi iz meda … kotlovine … brunca beč, nummulus, obolus, quadrantarius … za jednoga beča honica, sesquiobolus), P (Caput X, 661 ). Ostalno sumo [Mikloš Dvorničić] me je zadovolil z gotovim novci vse do beča, dukat petdeset. Listine (Nedelišče)306. Priliku donaša iz vuze, iz koje se dužnik mentuvati ne more pervo nego ves dug plati, do najzadńega beča. Mil kinč 297. Poda [D. Maria] petere peneze zmed kojeh vsaki dvadeset bečov iliti naše četiri derži groše). Gašp I, 521. Obolus … ğukež, beč. Voc 510.
2. izr. jednoga beča vreden nevrijedan, ništavan; isprazan, pokvaren. J (s. v.   fribolus).

Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
HAZU