| bedačec | m (sg. NV bedačec, L -u, pl. N -i) dem. od bedak; budalica; usp. bedaček. Ja sem bil pri ovom starom bedačecu. Poslen 88. Kuliki vučeni i marļivi ļudi pri nekojeh ime imaju kakti nerazumni i priprosti bedačeci? Verh 135. Ti z ńim pojdeš, bedačec! Lovr pred 47. |
