m (sg. NV bedak, GA -a, DL -u, I -om, pl. N -i, A -e).
1. glupan, budala; usp. bedalo, bespametnik, budala, budalak 1, budalija 1, budalo, nespameten 2. B (s. v. Aegyptius … asinus egyptiacus … človek nerazumen … bedak, aesopeus … 2. aesopicus gallus … bedak … šupeļak … bukveš ili čisto priprost človek, barbaria, fatuus, maccus, scomber, stolo, truncus, varo; bedak s uputom na budalo, glumpak), J (s. v. babulus, caudex, cinaedus, gurdus, stultus, truncus), X (s. v. stolo). Kot da bi rekla: tulik si priproščak, takov si bedak da … ni reči ne znaš reči. Habd ad 952. Ovo pošiļam tebi nazad bedaka i norca ovoga koj iz same priprostoče kraļ hotel je postati. Gašp I, 92. Ne beše mi se med takve bedake mešati, bil bi cel ostal. Brez mat 27. Tupoglavci i bedaki, hevravi norci, klafravi norčaki, kokodače i klopoci, hamižni lenjaki, norc z norijom nori i ponori saki. Krl 94.
2. u svezama dvorski ~, dvorni ~ dvorska luda. J (s. v. morio); ženski ~ ženskar. J (s. v. cinaedus).
3. izr. bedaka delati (z koga) izrugivati, ismjehivati (koga).Ti ne smeš z moje kusice bedaka delati. Matoš vid 56; lokati kak ~ pretjerano piti. Od Vuzma do Vuzma ločeju kak bedaki. Krl 46.
