adj. (sg. N m. belokosten, -tni, pl. I f. -tnemi) koji je od slonove kosti; usp. elefantokošteni. B (s. v. eboreus), J (s. v. eboreus). Pusti se … žila pod jezikom koj se z vilicami belokostnemi podigńen derži. Horv kal-b (1825) 36.