| belvacenski | adj. (sg. G m. belvacenskoga, L m. -om) isto što belovacenski. Čtejem i drugu peldu vu knigah Vincenca belvacenskoga. Nadaž 9. Postavil je Eražma Bog osebujnoga beležnikov pomočnika … kak iz žitka po svetom Antoniu … i Vincencu belvacenskom izpisanoga videti moremo. Gašp II, 667. |
