| bereg | m (sg. NA bereg, G -a, L -u, pl. N -i, G -ov, A -i) mađ. berek; bara, močvara, močvarno zemljište; usp. berek. H (s. v. ), B (s. v. illuvies, lacus; bereg). Usrid putov grada, malo spreda, stoi [četa] kod beregov ki tako poveda: Begler-bega boļe dojdoh da b oznanil. Zrinski 121. Onu noč pervi dan svečna dvoje čudo jest prigoğeno, ar bereg ves je posehnul i pozoj lusnul. Gašp III, 236. Sada se pripravļaju potrebna za posušeńe mļak i beregov, a vodoteča … je več skoro vsa očiščena. Nov horv 155 a. |
