adj. (sg. N m. bikov, G f. -e, L m. -om, I f. -um) koji se odnosi na bika. H (s. v. bič), B (s. v. taurea, tergum; bikov), J (s. v. taureus). Dojde [na fašenk] vu bikovom kipu černi vrag. Gašp I, 980.
