| birtaš | m (sg. N birtaš, A -a, pl. D -om) njem. Wirt; gostioničar, krčmar; usp. birt. Birtašom i vsem ki kerčmare želim da naj vino z vodum več ne pare. Danica (1840) 2. Gleč, birtaš mi stola sprema, vu noč moram it. Pav pop 7. fig. Puž, Muž, Birtaš, Komarov Pajdaš, zaplakal se kak shincan vandrokaš. Krl 99. |
