adj. (sg. N m. biserni, n. -o, f. -a) isto što ğunğen 1. B (s. v. monile, murenula; biserni s uputom na ğunğeni), J (s. v. gemmeus), P (s. v. color candidus 902). Stena od hridi z kiklopskim zidi bisernu mrežu drobi. Domj kraj 7.
