| blaženo | adv. (blaženo; komp. blaženeje, blaženeše) s osjećajem zadovoljstva, presretno; sveto. H (s. v. blaženo), B (s. v. beate; blaženo), J (s. v. beate), X (s. v. beate). Milošča … blaženeje da ti sudi neg prieti. Kempiš 201. Ovo imate nebesku hranu … da ovde na zemļe do vremena … a potlam vu nebu na vse veke blaženo živete. Mul hr V a. Tebe kruha angelskoga ovde dostojneše na putu prijemati, a potlam vu nebeskoj domovini blaženeše vživati na vse veke vekov. Mul hr 54. |
