f (sg. NA blaženost, GDL -i).
1. isto što blaženstvo 1. B (s. v. beatitas, prora; blaženost). Ne dalko ni škuļa tu prosta ter čista kam človeka mamluje blaženost ista. Henr 182. Zoveju se … te … pravice … pravo varaške … ako blaženost samo vremenitu pred oči imaju. Domin 11.
2. izr. vekivečna ~ rlg. isto što blaženstvo 3. Zoveju se … te iste pravice nareğene … ako za konec svoj blaženost jedino vekivečnu imaju. Domin 11. Vuzmeno … vreme … je takaj pelda vekivečne blaženosti. Ev XVI.
