| bludńa | f (sg. N bludńa, G -e, A -u, L -i, pl. NA -e, I -ami) zabluda, bludnja; usp. blodnost, bludeńe, bludnost 2, bļudnost, bluğeńe 2. Štimaju da ako se samo spovedu, tak je vse ono popravleno kaj goder greh na duše je pokvaril, ali to je velika bludńa. Mul zerc 30. Vse bludńe te na ńem je svetec ov kudil … od krivoverstva ga … odvučil. Henr 180. Nekoj kanonik … brat kardinala istoga imena … bil je takaj iz bludńe vubit. Nov horv 145 b. |
