m (sg. N bludnik, GA -a, pl. N -i, G -ov, D -om, A -e, I -i).
1. skitnica, beskućnik. B (s. v. errabundus; bludnik), P (s. v. erro 297). Zdrava budi Morska zvezda, ka si vsegdar bludnikom steza. Citara 71.
2. krivovjerac, heretik; usp. blodnik, bludnoverec, bludnovernik. B (s. v. cerdo, haereticus; bludnik s uputom na eretnik, eretnik s naznakom da je dalm. ), J (s. v. erro). Novacian heretnik i bludnik … be. Vram kron 23. Potvarjaju [Ježuša] da je … blaznik, v sinagoge burdelnik … velik bludnik. Ščerb 15. Ariuš … ze vsem svojemi nasledniki i krivemi navuki je bil osuğen krivec i bludnik. Gašp I, 236. Zato cirkva rimska vu svojem deržańa i vere navuku … z bludniki … pomešańa terpeti [ne] more. Verh 560.
3. onaj koji bulazni. B (s. v. hallucita).
4. isto što loter 1. B (s. v. aquariolus … koi za nečistemi ženami hodi … kurviš … bludnik, blax … ženščak … bludnik, fornicator … kurviš … bludnik s naznakom da je dalm. ). Neste za me ništar, bludniki, marili, nego ste se z mojih nevol pozabili. Jurj 17. Pojdi, pojdi, nesrečni bludnik, i nevkročenu voļu tvoju zasiti vre jenkrat. Gašp III, 304.
5. zavodnik. B (s. v. ). Optuže s. apoštola kakti bogov svojeh zutiravca i ļudih bludnika. Gašp III, 557.
