adj. (sg. N m. bobov, n. -o, f. -a, G m. n. -oga, f. -e, A m. bobov, f. -u, I f. -um).
1. koji se odnosi na bob; bobov; usp. bobji, bobni. H (s. v. bobova meļa), B (s. v. bucea, fabaceus, fabalia, hilum, ranca; bobov, bobova luščina, bobova meļa, bobovo sternišče), J (s. v. lomentum), P (s. v. fabalia 553). Šporiša z koreńem stuci, pridaj jajčev belańek i … bobove meļe. Danica (1836) 10.
2. izr. ~ cepec glupan; usp. cepec 4. Ov človek … zavez nature poteptava, niti premisliti hoče dužnost barem človečansku … mora jeden pravi bobov cepec biti. Lovr rodb 95.
