impf. (inf. bogateti; prez. sg. 1. bogatem; pridj. akt. sg. m. bogatel; pridj. pas. sg. m. bogatčen).
1. postajati bogatim, bogatiti se. H (s. v. bogatem), B (s. v. ditesco). Vsi ki ne gledeč na Boga i svoju konšcienciu (tisk. conscientiu) radi bi bogateti. Habd ad 403. Špańolec lakomi z dobitki bogatčen nemilno razhrva orsag moj potlačen. Henr 180. Bogatem, ich werde reich, bogatel, bogateti. Krist gram 74.
2. isto što bogatiti 1. B (s. v. collocupleto; bogatem).
