| bogočasteńe | n (sg. bogočasteńe, DL -u, pl. A -a) slavljenje boga; služba božja; pobožnost; usp. bogačasteńe, bogočastje, bogoštovje. B (s. v. latria, religio), J (s. v. religio). Ov puk… bil je vsigdar tak nagńen na bolvanstvo da ńega vu bogočasteńu vtverditi nisu zadosta bila čuda. Matak II, 138. Ako si ti mišļeńa delaš da Bog vsakojačke vere i bogočasteńa za dobra derži … tak ti ne znaš … niti kaj je vera ili bogočasteńe niti kaj je Bog. Verh 526. |
