| bogoļuben | adj. (sg. N f. bogoļubna, A m. -oga, V m. -i, pl. G m. -eh) isto što pobožen 1. Još ne hte bogoļubna svetica molitvu svoju dotergnuti. Nadaž 112. Vu tovaruštvu … bogoļubneh prorokov … naveke živeti začne. Gašp IV, 366. Primi anda, bogoļubni čtavec, ov moj trud za dobro. Krist žit I,5. |
