| bogomolec | m (sg. N bogomolec, pl. D -lcem, A -lce) bogomoljac; usp. bogomolnik, bogomoļa, molitel 2, prositel 2. B (s. v. orator … molitel … prositel … bogomoļa … bogomolec). Zato se Bog na te takove bogomolce tuži vu starom i novom teštamente. Kraj 4. Kaj se zakrati tulikem i takvem bogomolcem? Gašp IV, 24. |
| bogomoleč | adj. u im. službi: isto što bogomolec. Potrebuje Bog da bogomoleč tverdno veruje to da mu Bog more i hoče dati ono šta od ńega prosi. Kraj 44. |
