| bogoslužen | adj. (sg. N m. bogoslužen, pl. N m. -i) pobožan, koji služi bogu; usp. bogaboječ, bogočasten, bogočasteči. B (s. v. religiosus … bogoslužen … bogoboječ … bogočasteči … redovni). Prebivali su pako vu Jeruzalemu Židovi, bogoslužni ļudi, iz vsakoga naroda kakov se pod nebom nahağa. Ev 124. |
