| bogovmoritel | m (pl. N bogovmoriteli) isto što bogamorec. Vsega bičuvanoga, rańenoga i razdrapanoga [s, Januš Ježuša] pokazal je (ni spodobnoga zbog muke ran, i kervi človeku, nego vendar da oni bogovmoriteli spoznaju za človeka) nevernomu ļuctvu židovskomu. Švag I, 263. |
