adj. (sg. N m. bos, -i, n. -o, f. -a, D m. -omu, I f. -um, pl. -i, n. -a, A f. -e, I f. -emi, -imi Perg 222).
1. neobuven, bos; usp. bosonog, bosopet, golonog. H (s. v. ), B (s. v. excalceatus, dis; bos s uputom na golonog), J (s. v. excalceus, gymnopodia, nudipes). Ima [se] licem, prot suncu obernuti i bosimi nogami ima stati. Perg 222. Korbač mu … bose noge zdiže hitro. Magd 89. Rajši [bi] do kraja sveta išel po onom ogńu z bosemi nogami, neg samo jednuč jošče videti one vrage. Fuč 290. Koi preklińal bude Boga … naj sedem nedeļ pred pragom cirkvenem stoji bos. Verh 681. A v noči, slušaj, koraki bosi. Pav pop 25. fig. Polnočni veter herž v orsag donosi, kolovožnjak tanca po tratinah bosi, po hasnovite, mlačne, blagoslovne rosi. Krl 110.
2. izr. biti gol i ~ biti jako siromašan. Zake je žena gola i bosa. Kov tisk 95.
