m (sg. N brač, G -a, D -u, pl. N -i).
1. berač; usp. berač. H (s. v. ), B (s. v. ficitor, legulus, olivitor, vindemiator; brač, temjana brač … bračica), J (s. v. collector, legulus, olivitor, vindemiator), P (s. v. vindemiator 420). Brač obere grozdje iz tersa. Habd ad 254. Po tersju se brači na širom razidu. Mal vit 22. Ne pusti braču grozdje z rukum tergati. Danica (1838) 44. I brači zaran su se zbrali. Orešk pop 16.
2. čitač; čitatelj. B (s. v. lector).
