| brańug | m (sg. N brańug, GA -a, pl. N -i, G -ov) zool. drozak, brinovac,Turdus pilaris; usp. borovńak 1, braveńak. H (s. v. ), B (s. v. calendra, turdarium, turdus; borovńak, brańug), J (s. v. turdus), P (s. v. turdus 478). Žuna kriči, brańug vrišči, srake se smeju. Popevke 208. Sada se takaj na serńake derži lov ter se brańugi i drozdi loviju. Danica (1847) 155. |
