f (sg. N brazda, G -e, A -u, L -e, -i, I -um, pl. NA -e, L -ah, I -ami) brazda.
1. sloj prevrnute zemlje i udubljenje što ga napravi plug pri oranju; usp. razgoń 1. H (s. v. ), B (s. v. alveatus, aquarius sulcus, cogo 5 … po brazde narediti drevje, colitiae, deliro, scamnum, stria, sulcatim, sulcus, versus; brazda, brazde, brazdica, brazdim, izdelańe na brazde, jarëk 2. … jarek med slogmi … razgon … gda plug brazdu odmeče, kolotečina), J (s. v. hydraulax, imporco, lira, liro … brazde … jarke med slogi za otečeńe vode napravļam, sulcamen … brazda … jarek med slogi), P (s. v. elices 30), X (s. v. lira, sulcus). [On] bi se tako bil zavezal da ga … v vsake zemļe brazdah i v vsem … hoče deržati i braniti. Perg 76. Nisko ležeči ńivi moči je pomoči ako navadne; brazde … skopaju se. Duhan 21. Brazda, die Furche. W 22. Brazda kaj listje knige se slaže, zavrtek plugu obraza kaže. Pav pop 11.
2. trag poput žlijeba koji nastaje utiranjem, urezivanjem i sl. B (s. v. duco, lira, pharias, striatus … izrezan na brazde ili žlebce … naguzan … narugan … naguzano čelo, strio … rezke … brazde delam … na žlebce zrezavam; rezan 2… rezan na brazde ili žlebce, režem … zrezavam na brazde ali žlebce), P (s. v. lira … brazda … razgoń … jarek … prez koih se ral na sloge orati ne more 40).
3. bora, nabor; usp. razgon 2. B (s. v. striatus).
4. u svezama brazdu potezati v. potezati; druga, tretja ~ drugo, treće oranje. B (s. v. offringo). Na tretji brazdi žito z hasnum sejati se mora. Horv kal-b (1818) 44. [Zmes] na protuletje na drugu brazdu tri četrtinke na ral … redko posejati. St kol (1866) 143; pod brazdu sejati poslije oranja a prije brananja sijati. Zarad velikeh povodńih i močvarih boļe je pod brazdu sejati. St kol (1866) 97.
