n (sg. N berbotańe, G -a, L -u, I -em) gl. im. od brbotati.
1. mucanje, tepanje; usp. brbočeńe. B (s. v. balbuties, haesitantia; berbotļivost). Čujuč tulika šeptańa, berbotańa … rekel bi pervi …: »Vnogi v cirkvu vlezaju z malemi grehi i iz cirkve pak izhağaju z vnogemi … zatepeni grehi.«. Matak II, 179.
2. brbljanje, blebetanje. B (s. v. hirundo; berbotļivost).
