| brodar | m (sg. N brodar, GA -a, D -u, pl. N -i, G -ov, D -om, I -i) onaj koji što prevozi i upravlja brodom; lađar; usp. brodarič. H (s. v. ), B (s. v. anchora … železna mačka … sidro koju mornari ili brodari vu morje meču gda je … pogibel, caudicarii, cymbarius, juga, lintrarius tisk. litrarius, nauclerus, nauta, navita, Palinurus, pausarius, portitor, portmeus, praesagio, remex, stlatarius, vector; brodar), J (s. v. casteria … huta brodarov … ribičev v koju se vesla i ostala ladje spravļaju, nauta, nauclericus … brodarov … brodarski … brodaru … navlastito pak gospodaru ladje slišajuči, portitor … 2. brodar… prevažavec … prevoznik ki koga od brega do brega prevaža), P (s. v. fori 979, portorium 715), X (s. v. navis). Koga gda bi brodar prevezel, brodovine je od ńega potrebuval. Habd ad 447. Ona občina bude na spodobu jedne ladje po nagleh … vodah prez brodara plavajuče. Zagr I, 579. Ako brodar ladju dobro ne ravna … na pečinu … naskoči. Mul pos 791. Turen Ptolomeuša kraļa kazal je jednoč brodarom ob noč put na morju. Krist gram 219. Jonaš … stupi vu ńu [barku] da bi z ńimi [z brodari] … išel vu Tharsis. Danica (1848) 48. |
