| celoselec | m (sg. N celoselec, pl. N -lci) kmet koji raspolaže čitavim selištem; usp. celnik. Kuliko i kakoveh zemeļ i senokoš jeden celoselec ima? VZA 16, 221. Vsi celoselci čez leto jeden put jedno tele, ali na mesto teleta jeden rajniški i trideset krajcarov dužni budu dati. Urb 12. |
