| cilicijum | m (sg. NA cilicium, G -a, L -u, I -om, pl. A -e, I -i) lat. cilicium; donja odjeća ili pojas od kostrijeti za trapljenje tijela, cilicij; usp. ciliciom. Nigdar vun ne zhağajuči … i cilicium noseči, posteči … bogabojazlivo je živela. Vram post B, 113 a. Mesto … svilneh poplunov ošter cilicium neka smradļivo telo muči. Habd ad 273. Nut čudo! Najdu cilicium iz drota spleten, koi je čisto z kožum zaraščen čez gnilo meso tja do črev nuterńeh dosigal. Gašp III, 165. Najğen je na neinom [Genovefe] golom telu iz oštre vune spleteni pojas, tak zvani cilicium. Mat gen 77. |
