m
1. zvono na tornju (obično ono manje ); usp. cinklec, cinklek. B (s. v. tintinnabulum). Zvoni cinkuš, on [satir] žalostno vmira. Danica 1834) 84. Cinkuš je s turna našega zvonil. Kov tisk 4.
2. izr. obesiti na ~ učiniti što javnim, razglasiti. B (s. v. cinkuš). Obesi na cinkuš, sagt mann zu einem der nichts verschweigen kann. Krist anh 150.
