| cokotati | impf. (inf. cokotati; prez. sg. 1. cokočem, 3. -e; pridj. akt. pl. n. cokotala) cvokotati; drhtati; usp. copokati. B (s. v. crepito, dens, dentem; cokočem). Prestrašil se je kraļ tak da … ves život trepetal i kolena od straha cokotala bi bila. Matak II, 144. fig. Cokoče mu v gačah kokošarska duša. Krl 41. |
