m (sg. N cug, pl. I -i) njem. Zug.
1. zaprega (konja ); usp. cuk. B (s. v. sejuges, sexjuges).
2. napad. Pervi cug iliti pluton od grenadierov na desnom krilu. Exer 12 b.
3. vlak. Če bum išel kam na put… skup je jako vezda cug. Žmig stip 22.
4. gutljaj. I iz vrča, z oštri cugi, pil je jeden, a i drugi. Žmig buna 87.
