f (pl. L cundrah, I -ami) etim. v. candra; obično u pl.;dronjci, prnje; usp. cańek, cvender. Pod baršunom tu se zla dela sramuju, pod cundrami dobri kraļuju. Magd 25. Sram me je vu oveh cundrah pred ńih dojti. Velikov 94.
