| danek | m (sg. NA danek, G -nka, pl. N -nki, G -nkov, A -nke) dem. od dan; hip. vrijeme uopće; usp. denek1 1. J (s. v. diecula). Vsaki tvoj sin misli da mu je vesel danek. Noč viğ 46. Boļe je mučiti ter dobreh dankov vživati. Zagr I, 187. Potemni danek … zamerkni danek … sad se plačem. Popev 3. |
